Pogosta vprašanja

1. Kako nastane solarna celica oz. sončni modul?
2. Ali bo sistem proizvajal energijo tudi v oblačnih dnevih?
3. Kakšna je razlika med omrežnimi in otočnimi fotovoltaičnimi sistemi?
4. Ali imam »svojo elektriko« tudi v primeru, če toka v elektrodistribucijskem sistemu zmanjka?
5. Ali lahko energijo prodajam po isti ceni kot jo dobivam in kupujem iz elektrodistribucijskega omrežja?
6. Kaj pomeni »kvalificiran proizvajalec električne energije«? Ali lahko postanem tudi sam kvalificiran proizvajalec električne energije oz. kakšne pogoje moram za to izpolnjevati?

7. Kje je najbolje postaviti sončne module - panele?
8. Kaj so to sledilniki?
9. Ali je smiselno postaviti sončne module na sledilnike?
10. Kakšna je največja oz. najmanjša inštalirana moč fotovoltaične elektrarne?
11. Kakšna mora biti osončenost mesta, kamor bom postavil sončne module?

12. Kakšna je približna vrednost investicije v sončno elektrarno, ki proizvede takšno količino električne energije, kot jo porabi povprečna enodružinska hiša?
13. Kakšno garancijo dobim oz. koliko časa le-ta traja?
14. Koliko let sončne celice oz. moduli proizvajajo elektriko?


 

1. Kako nastane solarna celica oz. sončni modul?

Solarna celica je sestavljena iz polprevodnikov, to je snovi, ki začnejo prevajati električni tok, če so izpostavljene svetlobi ali toploti, hkrati pa pri zelo nizkih temperaturah delujejo tudi kot izolatorji. Glavna surovina za pridobivanje solarnih celic je silicij, ki predstavlja drugi najbolj razširjen element na Zemlji (za vodikom).Solarne celice, ki jih danes uporabljamo v komercialne namene, so bodisi amorfne bodisi kristalne. Celice z uporabo kristalov poznamo v obliki poli- ali mono- kristalov, slednje, ki so najučinkovitejše (imajo največji izkoristek), so tudi najdražje.Za proizvodnjo sončnih celic je primeren samo čisti silicij. Proizvodnja le tega se prične s kremenjakom oz. kremenom, ki je pravzaprav silicijev dioksid, ki ga v talilnih pečeh očistijo primesi, da dobijo čisti silicij v obliki oblatov ali skladancev, ki jih ponovno raztopijo, da dobijo bodisi monokristalne ali polikristalne strukture. V procesu taljenja dodajajo majhne količine bora, strjena zmes pa se oblikuje v zidake ali ingote, ki jih v postopkih obdelave narežejo na tanke sloje oz. lističe ali plahte.Plahte operejo z industrijskimi mili ter lužijo z uporabo natrijevega hidroksida, da odstranijo morebitne poškodbe, ki so nastale pri rezanju tankih slojev. Nato material obdelajo na ta način, da pri visokih temperaturah nanj nanesejo fosfor, običajno z uporabo fosforne kisline ali fosforjevega klorida. Za preprečevanje sončnega odboja površine premažejo še z različnimi premazi, kot je titanov oksid ali silicijev nitrit.Za pritrditev kontaktov uporabijo največkrat srebro, ker ga lahko enostavno spajkamo, na koncu pa več celic sestavijo v panele, dajo v okvir in vse skupaj »oblečejo« v folijo, ki je popolnoma prepustna za svetlobo in hkrati varuje panel pred poškodbami.



2. Ali bo sistem proizvajal energijo tudi v oblačnih dnevih?

Da, saj fotovoltaični solarni sistemi uporabljajo celoten spekter svetlobe in ne le njen vidni del, drži pa da je proizvodnja E v takšnih dnevih nekoliko manjša (10 – 20%)


3. Kakšna je razlika med omrežnimi in otočnimi fotovoltaičnimi sistemi?

Omrežni so priključeni na elektrodistribucijski sistem, otočni pa so avtonomni, služijo samopreskrbi uporabnika, niso vezani na elektro distribucijsko mrežo in morajo imeti »skladišče«, za proizvedeno el. energijo, ki ga predstavljajo najpogosteje akumulatorji. Ti slednji pridejo v poštev za odročne kraje, planinske koče ipd, kjer ni omrežja.


4. Ali imam »svojo elektriko« tudi v primeru, če toka v elektrodistribucijskem sistemu zmanjka?

Tehnično bi bilo možno vzpostaviti takšno vezavo, vendar praktič
no gledano to ne pride v poštev in je predrago, saj bi bilo potrebo sistem opremiti akumulatorji, za »skladiščenje« pridobljene električne E saj FV moduli generirajo energijo le ko sije sonce, elektrike pa lahko zmanjka kadarkoli.


5. Ali lahko energijo prodajam po isti ceni kot jo dobivam in kupujem iz elektrodistribucijskega omrežja?

Ne, el. E prodajajo proizvajalci direktno iz sonca pridobljene E po bistveno, 700% višji ceni kot je cena po kateri jo kupujejo. Vzrok za to je višja cena tako pridobljene zelene energije.


6. Kaj pomeni »kvalificiran proizvajalec električne energije«? Ali lahko postanem tudi sam kvalificiran proizvajalec električne energije oz. kakšne pogoje moram za to izpolnjevati?

Na podlagi drugega odstavka 29. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 je Vlada Republike Slovenije izdala UREDBO o pogojih za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije (Uradni list RS, št. 71/07 z dne 07.08.2007), v kateri je natančno določeno (3.člen) kdo je lahko kvalificiran proizvajalec in katere so kvalificirane elektrarne (4.člen), med drugim tudi “elektrarne, ki izkoriščajo izključno sončno energijo“. Drugih posebnih pogojev, ki bi se nanašali na običajnega investitorja, ki ni elektrodistribucijsko podjetje, ni.Že pred tem je na podlagi tretjega odstavka 25. člena in tretjega odstavka 29. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99 in 8/00) je Vlada Republike Slovenije izdala UREDBO o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije (Uradni list RS, št. 25/02 z dne 22.3.2003), s čimer je odkup el. E od kvalificiranih proizvajalcev tudi zagotovljen.


7. Kje je najbolje postaviti sončne module - panele?

Paneli so lahko postavljeni na katerikoli južni legi, kjer ni nobene sence, površina pa mora biti dovolj nosilna, če gre za strehe ali fasade oz. primerna za namestitev nosilcev za module, če gre za zemljišče.


8. Kaj so to sledilniki?

Sledilniki so naprave, na katere lahko montiramo FV panele in omogočajo, da so le-ti vedno obrnjeni proti soncu. Obstajajo enoosni in dvoosni sledilniki.


9. Ali je smiselno postaviti sončne module na sledilnike?

Na to vprašanje je nemogoče odgovoriti na splošno, saj je potrebno zadevo proučiti za vsako lokacijo (površino) posebej.Na splošno lahko rečemo naslednje: sledilniki so smiselni tam, kjer smo omejeni s površino in želimo čim večji izkoristek modulov, saj se pridobljena energija poveča za 30- 40% povprečno letno, pri čemer razlika nastaja predvsem pozimi, zgodaj spomladi in pozno jeseni, saj so paneli osvetljeni pod pravilnim kotom večji del dneva, takoj ko se zjutraj pojavi sonce, do sončnega zahoda, medtem ko je ta razlika med osvetljenostjo panelov na sledilnikih oz. fiksno montiranimi, poleti bistveno manjša. Kolikor je boljši izkoristek pa je tudi investicija v takšno FV elektrarno, približno toliko dražja.


10. Kakšna je največja oz. najmanjša inštalirana moč fotovoltaične elektrarne?

Obstajajo FV elektrarne od nekaj sto W pa do več MW. V Nemčiji imajo v Pockingu elektrarno z inštalirano močjo 10 MWp. (http://www.martin-bucher.de/mb/10-1-pocking.html) Ravno fleksibilnost in modularnost je prednost SE, saj je FV module, ki dejansko predstavljajo elektrarno, možno zlagati in sestavljati želji, površini in žepu investitorja primerno.


11. Kakšna mora biti osončenost mesta, kamor bom postavil sončne module?

V Sloveniji je osončenost povsod zelo primerna, bistveno bolj kot v Nemčiji ali Avstriji, kjer imajo že zgrajene, relativno gledano, bistveno večje kapacitete kot v Sloveniji. V Sloveniji po osenčenosti nekoliko odstopata v pozitivni smeri Primorska in Prekmurje.

 

12. Kakšna je približna vrednost investicije v sončno elektrarno, ki proizvede takšno količino električne energije, kot jo porabi povprečna enodružinska hiša?

 

Približna vrednost investicije v FV elektrarno je 2,8 – 3,5 tisoč EUR na 1 kWp instalirane moči.Glede na porabo elektrike v povprečni hiši bi investicija v energetsko samozadostno FV elektrarno znašala od 18.000 do 28.000 EUR, vendar pa energetska izravnava porabnika/investitorja ni cilj, ki ga zasledujemo, saj je mnogo pomembnejša finančna izravnava, ki jo zaradi višje cene v FV elektrarnah proizvedene elektrike, dosežemo bistveno prej.


 

13. Kakšno garancijo dobim oz. koliko časa le-ta traja?


Proizvajalci modulov dajejo do 25-letno garancijo na energetsko izkoriščenost modulov, medtem ko ENERSON sam ponuja 2-letno garancijo na celotno dobavljeno elektrarno.


 

14. Koliko let sončne celice oz. moduli proizvajajo elektriko?


Glede na dejstvo, da dajejo proizvajalci dolgoletne garancije, je pričakovati, da bodo moduli normalno delovali 50 do 60 let.


 

ENERSON d.o.o.


Partizanska cesta 5

2000 Maribor

 

02 23 45 690

  info@enerson.si

Prijavite se na e-novice

Vpišite vaš e-poštni naslov:

Aktualno

12.10.2017

Prihodnost bo električna ali pa je ne bo!

Preberite si zanimivo razmišljanje dr. Roberta Goloba o energetskih prihodnosti v časniku Finance. ...
09.10.2017

Svetla prihodnost za OVE, posebej za fotovoltaiko

V poročilu IEA, mednarodne agencije za energijo, ne narejen pregled preteklega razvoja OVE in ...
12.09.2017

S sončno elektrarno do avtonomije

Kako je potekala proizvodnja sončne energije, zakaj se je na neki točki zaustavila in kako se bo ...
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin.
Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke