S fotovoltaiko do avtonomije

s sončno elektrarno do avtonomije

Kako je potekala proizvodnja sončne energije in zakaj se je na neki točki zaustavila? Kako se bo razvijala naprej, sta nam povedala Franko Nemac iz Agencije za prestrukturiranje energetike in koordinator slovenske tehnološke platforme za fotovoltaiko, ter Primož Tručl iz Združenja slovenske fotovoltaike in direktor podjetja Enerson.

Sončna energija je eden izmed najpomembnejših obnovljivih virov energije. Slovenija je bila še pred dobrimi desetimi leti na dobri poti, da postane vzor drugim državam glede zelenega tehnološkega preboja. Nato pa se je krivulja izgradnje sončnih elektrarn prelomila in na tem področju trenutno vlada zatišje.

Kako je proizvodnja sončne energije rasla od leta 2005? Franko Nemac “V obdobju od 2005 do 2008 je bila izgradnja sončnih elektrarn v začetni fazi in uspešna. V letu 2008 je Slovenija prenovila sistem podpor. Sočasno z izboljšanjem pogojev zanje je v obdobju od 2009 do 2013 sledil izjemen padec cen fotonapetostnih modulov na svetovnem trgu. Zato je bila gradnja sončnih elektrarn tedaj izjemno hitra. Vendar takoj zatem ko je bila vzpostavljena letna rast trga nad 50 odstotkov. In ko so se z večanjem inštaliranih kapacitet hitro povečevale predvidene letne obremenitve sredstev za podpore, bi morala država reagirati s pravočasnim in ustreznim znižanjem podpor. A ker je s tem zamudila za dve leti, se je letna obremenitev s podporami nevzdržno povečala. To je država v letu 2013 ustavila z drastičnim znižanjem podpornih odkupnih cen. Zaradi tega je interes investitorjev upadel na skoraj nič.”

avtonomija sončne elektrarne
Avstrija poleg vetra in sonca dosledno spodbuja izrabo tudi drugih obnovljivih virov energije, denimo hidro in geotermalno energijo ter predelavo biomase.

Zanimanje investitorjev je precejšnje

V letu 2014 je bil z novim energetskim zakonom uveden sistem letnih razpisov. Nemac doda, da je na podlagi prvega po tej shemi v letu 2017 bilo za podporo gradnji izbranih šest sončnih elektrarn s skupno močjo 3,8 MW. Zgrajene naj bi bile v prihodnjih letih. V letu 2016 je Slovenija za izgradnjo manjših sončnih elektrarn do moči 11 kWA za samooskrbo sprejela podporni sistem v obliki neto meritev električne energije. Letna omejitev podpor po sistemu neto meritev je 10 MW. Izvedbo sončnih elektrarn po tej shemi ponuja tudi nekaj trgovcev z energijo. Po njihovih informacijah je interes posameznikov in podjetij relativno velik. Podatkov o dejanskem obsegu gradenj pa še ni na razpolago.

Vračanje traja okoli 10 let

Vsakega investitorja verjetno zanima, kdaj se mu povrne investicija. Franko Nemac pojasni, da se po sistemu neto meritve primerna velikost sončne elektrarne določi na osnovi letne porabe električne energije. Ta se lahko giblje za štiričlansko družino med 3500 in 8000 KWh, če se za ogrevanje in hlajenje uporablja toplotna črpalka. Za pokrivanje take porabe je treba postaviti sončno elektrarno moči od tri do okoli osem kW, za kar je potrebna površina med 20 in 60 kvadratnimi metri. Vračilna doba investicije je odvisna predvsem od višine investicije, ki jo investitor izpogaja z izvajalcem. Odvisna pa je tudi od izkoristkov opreme ter letnega sončnega obsevanja na konkretni lokaciji in usmeritve fotonapetostnih modulov. Ob povprečnih parametrih je možno računati z vračilno dobo do 15 let. Kandidirati je mogoče za nepovratna sredstva Eko sklada in s tem še nekoliko skrajšati vračanje in/ali pridobiti ponudbo katerega od prodajalcev energije (Gen-i, Petrol …). Ob tem doda, da se ob upoštevanju vračilne dobe 15-20 let gradnja sončnih elektrarn ekonomsko splača brez kakršnihkoli subvencij. Možno je računati z donosom na vložena sredstva 4-7 odstotkov, kar je bistveno več od donosov na vložena sredstva pri bankah.

V zadnjih desetih letih je država s sistemom zagotovljenih odkupnih cen podprla gradnjo velikega števila obnovljivih virov energije. Med njimi približno 3500 sončnih elektrarn s skupno močjo okoli 260 MW. Sončne elektrarne so razporejene po celi Sloveniji. Morda je bila njihova gostota v začetku nekoliko večja na Gorenjskem, kasneje pa na Štajerskem. A gostota gradnje je povezana z zagotovitvijo subvencij, birokratskimi ovirami in podjetniško iniciativo. Nikakor pa ne z naravnim potencialom, kot je velikost letnega sončnega obsevanja, še pove Nemac.

Sosede nas prehitevajo

Kje smo na zemljevidu zgrajenih sončnih elektrarn oziroma obnovljivih virov energije (OVE)? Primož Tručl pravi, da nas Italija, Avstrija in Hrvaška v glavnem prehitevajo.”Italija je druga država v Evropi po količini instaliranih sončnih elektrarn, na Hrvaškem je bilo lani in letos instaliranih mnogo novih vetrnih elektrarn. Avstrija poleg vetra in sonca dosledno spodbuja tudi druge OVE, kot so hidro in geotermalna energija ter predelava biomase. V Avstriji so zelo aktivne deželne vlade in posamezne avstrijske zvezne dežele, zastavile so si izjemno ambiciozne cilje, ki večinoma presegajo cilje na državni ravni.”

 

sosede nas prehitevajo
Sistem net-metering ni več nujno potreben za tistega, ki bi rad trošil energijo, ki jo sam proizvede. Ta ideja je še zlasti privlačna za tiste, ki razmišljajo o nakupu vozila na električni pogon.

Elektrarna sestavni del ovoja stavbe

Na vprašanje, kaj si obetamo, Nemac odvrne, da se v svetu sončne elektrarne gradijo zelo intenzivno na stavbah in na tleh. Izjemno sta se razmahnili serijska proizvodnja in pocenitev opreme, zato so v večini sončne elektrarne konkurenčne brez finančnih subvencij. V Evropi, ki je prostorsko in okoljsko precej ozaveščena, se pričakuje glavni bodoči potencial pri integraciji sončnih elektrarn na stavbe kot sestavni del njenega ovoja (strehe, fasade in transparentnih delov) in tudi na druge gradbene objekte.

V prihodnosti bo po Tručlovem prepričanju vsa energija izvirala iz OVE. Energetski sistem pa se bo uravnaval in prilagajal na različne dinamične načine, k čemur bodo izdatno pripomogle številne sodobne tehnologije, ki so že na pohodu. “To se ne bo zgodilo čez noč, ampak bo trajalo več desetletij, recimo do leta 2050 ali 2060. Zato moramo že danes to predvideti in upoštevati pri razvoju naše energetike. Ne smemo se pustiti zapeljati v slepo ulico in ponovno staviti na napačnega konja, kot je bil recimo TEŠ. Konkretno imam v mislih razvijanje tako imenovanih demand–response sistemov, ko se tako potrošniki energije kot tudi viri vključujejo v sistem in izklapljajo iz njega glede na trenutne potrebe.”

Cenejše od fosilnih goriv

Sogovornik Primož Tručl še izpostavi, da je potencial, ki ga imamo za proizvodnjo iz OVE, bistveno večji, lažje dostopen in cenejši kot katerikoli drug iz fosilnih ali jedrskega goriva. “V osnutku energetskega koncepta Slovenija je navedeno, da bo treba do leta 2050 doseči vsaj 52 odstotkov OVE v bruto končni rabi energije. Vsaj 38 odstotkov prihrankov primarne energije glede na projekcije PRIMES 2007. In vsaj 66 odstotkov električnih vozil v voznem parku. Če želimo to doseči, bi se morali začeti dosti hitreje premikati v smeri gradnje sončnih elektrarn in do leta 2030 postaviti vsaj 13 GWp oz. 23 GWp do leta 2050. Za primerjavo: danes imamo v Sloveniji postavljenih približno 0,27 GWp. V svetu je izdelanih mnogo relevantnih študij, ki potrjujejo, da je tudi v globalnem smislu potencial sončnih elektrarn podcenjen in da bomo imeli do leta 2050 na svetu bistveno več sončnih elektrarn, kot smo mislili doslej. V Sloveniji bi torej morali na pot gradnje sončnih elektrarn in drugih OVE (vetrne elektrarne, geotermalna energija, biomasa), ne pa razmišljati o novih velikih elektrarnah. Te bi nas dokončno zaklenile v preteklost in spravile na smetišče zgodovine.”

Če je možno, si jo postavite

Vsakomur, ki ima to možnost, Tručl svetuje, da postavi lastno sončno elektrarno, naj gre za zasebno hišo ali podjetje, ki potrebuje električno energijo. Mnenje podkrepi z besedami, da se na dolgi rok s tem prihrani. Hkrati pa bo zagotovljena avtonomija in večja neodvisnost od elektro distribucijskega sistema, sploh glede na možnost kasnejše opremljenosti sončne elektrarne z baterijskim sistemom. Ta ima večjo avtonomijo, sistem net-metering ni več nujno potreben za tistega, ki bi rad trošil energijo, ki jo tudi sam proizvede. Ta ideja je še zlasti privlačna za tiste, ki razmišljajo o nakupu vozila na električni pogon. Pri tem naj bodo investitorji pozorni predvsem na dejstvo, da gre za izrazito dolgoročno investicijo, pred katero sta potrebna tehten premislek in posvet s pravim strokovnjakom.

Franko Nemac prida, da smo doslej približno 3500 sončnih elektrarn “nekako poljubno nametali” na slovenske strehe, fasade in po tleh. Država in pristojne institucije bi morale po njegovem čim prej pripraviti prostorske smernice za integracijo fotonapetostnih modulov na stavbe. Obvezne bi morale biti za izdajatelje soglasij, dovoljenj, arhitekte, investitorje in izvajalce. “V prihodnosti bo imela praktično vsaka stavba sončno elektrarno. To bo vplivalo na zunanjo podobo stavb, sosesk, krajev in mest, zato rešitve ne smejo biti naključno prepuščene posameznikom,” sklene Nemac.

VIR: VEČER

Spletna stran uporablja piškote za statistiko obiskanosti spletne strani