Kmetijsko zemljišče je, kot že samo ime pove, namenjeno kmetijski pridelavi, to je vendar jasno vsakemu bralcu. Vendar pa to ne drži, bolj natančno povedano, ne drži več kot je to veljalo vse do pred kratkim. S pojavom novih tehnologij za pridobivanje obnovljivih virov energije, se je pokazalo, da je možna dvojna ali celo trojna raba zemljišč.
Navedeno pomeni, da se izkoristek posameznega zemljišča ne poveča za samo nekaj odstotkov, ker smo uporabili boljše seme, boljše gnojilo ali bolje pripravili zemljo, ampak lahko govorimo o večkratniku izrabe zemljišča, ki nam je na voljo. Na isti površini lahko namreč poleg pridelave poljščin ali gojenja živine, proizvajamo tudi električno energijo, ne da bi s tem ogrozili ali se odpovedali koristni rabi zemljišča v kmetijske namene.
Prednosti za kmetijska zemljišča
Vse do nedavnega je res imelo vsako zemljišče točno določene namensko rabo, vendar se s prihodom novih tehnologij s področja izrabe obnovljivih virov energije, to spreminja. Gre za to, da je možno površino, ki je namenjena za kmetijsko rabo, izkoristiti tudi za pridobivanje energije.
Tu gre predvsem za sončno, vetrno in geotermalno energijo. Tehnično je to mogoče narediti relativno hitro, vendar so glavna ovira predpisi, ki se sicer spreminjajo in posodabljajo, vendar z določenim časovnim zamikom, saj je tehnološki napredek tako hiter, da zakonodajalec temu težko sledi.
Postavitev sončne elektrarne na kmetijskem zemljišču
Pri umeščanju novih naprav za pridobivanje čiste energije na kmetijskih zemljiščih, morajo načrtovalci takih projektov upoštevati vrsto predpisov s področja kmetijstva, urejanja prostora in energetike. Investitorji v sončne elektrarne na kmetijskih zemljiščih morajo upoštevati predvsem določila naslednjih naštetih pravnih predpisov: Energetski zakon (EZ-2), Zakon o varstvu okolja (ZVO-2), Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE), Gradbeni zakon (GZ-1), Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3), Zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE), Zakon o kmetijstvu (ZKme-1), Pravilnik o enostavnih in nezahtevnih objektih, prostorski akti občin. Pomemben je predvsem ZUNPEOVE, ki posega na področja številnih drugih predpisov, zato lahko prihaja do kolizije in različnih tolmačenj določil zakonov.
Odgovor na vprašanje, ki bralca najbolj zanima ali je torej sploh mogoče postaviti sončno elektrarno na kmetijsko zemljišče, je pozitiven. Pred nadaljevanjem razprave o sončnih elektrarnah na kmetijskih zemljiščih, pa je pomembno ločiti še nekaj: kmetijsko zemljišče, na katerem stoji sončna elektrarna, lahko po postavitvi elektrarne v polni meri ohrani svoji primerno (kmetijsko) funkcionalnost in jo celo poveča, lahko pa jo ohrani samo v omejenem obsegu. Če postavimo sončno elektrarno nad sadovnjak ali nasad malin, govorimo o agrofotovoltaiki; uporabljajo se tudi izrazi agrovoltaika. Če pa postavimo elektrarno na zemljišče, ki je deklarirano kot kmetijsko, na njem pa raste goščavje in je dotlej gospodarsko neizkoriščeno, potem gre za klasično prostostoječo sončno elektrarno, ki pa jo lahko lastnik istočasno izkorišča tudi za kmetijske namene, npr. pašo drobnice.
Sorodna vsebina: Kako pravilno postaviti sončno elektrarno?
Vsaka sončna elektrarna na kmetijskem zemljišču torej ni agrovoltaika, takšna je, če postavitev naprave zadosti določenim zahtevam postavitve in prispeva k boljši rasti rastlin. V primeru agrovoltaike torej investitor ne sledi le cilju maksimizacije proizvodnje električne energije, ampak upošteva celotno korist, ki jo ima od boljše, bolj kvalitetne kmetijske pridelave (zaščita rastlin pred ožigom, zaščita pred točo) in hkrati dodatne proizvedene energije. Agrovoltaika je posebna in zelo široka tema, ki zanima predvsem kmete in druge kmetijske pridelovalce, je zelo specifična nova tehnološka veje fotovoltaike, ki pa kljub temu dosti obeta. V tem članku pa se posvečamo predvsem postavljanju sončnih elektrarn na splošno, na kmetijskih zemljiščih.
Poudariti je potrebno, da številna zemljišča, ki so opredeljena kot kmetijska, še zdaleč ne služijo kmetijski rabi. Pogosto so v zaraščanju ali pa lastniki skrbijo za samo za mučenje iz drugih razlogov, ker so v to prisiljeni in jim ta zemljišča povzročajo samo stroške in nobene koristi. Lahko da gre za t.i. kmetijska zemljišča slabše kvalitete, lahko da so postala v luči podnebnih sprememb manj uporabna ali neuporabna za kmetijsko proizvodnjo, pogosto pa več ni ne interesa in ne možnosti (ljudi) za nadaljnjo kmetijsko eksploatacijo zemljišča. Zakaj torej takih zemljišč ne bi namenili za proizvodnjo zelene elektrike, ki nam jo tako zelo primanjkuje.
Za zeleno transformacijo, da se ne bomo scvrli na tej naši Zemlji, bomo potrebovali res ogromne količine zelene elektrike, kar si danes težko predstavljamo. Velika večina te elektrike bo šla za pretvorbo v druge oblike energije, s katerimi bomo lahko premoščali različno časovno dinamiko proizvodnje in porabe elektrike tako na dnevni in mesečni, kasneje pa tudi na sezonski ravni. Zaradi tega potrebujemo površine, ki so za proizvodnjo te zelene elektrike potrebne, pri čemer pa obstoječe obdelovalne zemlje ne smemo zmanjševati, ampak nasprotno – kot je opisano na kratko zgoraj, z agrovoltaiko – plemenititi.
Postavljanja sončnih elektrarn na kmetijskih zemljiščih torej ne smemo gledati kot konkurenco tradicionalni kmetijski proizvodnji, ampak kot dopolnitev in boljšo izrabo vseh zemljišč, ki jih imamo na voljo. Pri tem je treba izpostaviti, da je na postavljanje sončnih elektrarn na kmetijskih zemljiščih potrebo gledati z vidika ohranjanja podeželja in ljudi tudi zunaj urbanih središč, saj bo za te elektrarne potrebno skrbeti in jih ustrezno vzdrževati, kar je najbolje početi z lokalno delovno silo. S sončnimi elektrarnami opremljena zemljišča se več ne zaraščajo, država in lokalne skupnosti pa dobijo svoj vir ugodne in lokalne proizvedene energije, kar spodbuja razvoj lokalnega okolja. Ob tem se s postavljanjem velikih prostostoječih sončnih elektrarn povečuje biodiverziteta, saj je bilo že z več empiričnimi študijami dokazano, da se na lokacijah takih elektrarn ponovno naselijo različne žuželke in ptice, ki pod moduli najdejo svoje zavetje.
Ne nazadnje pa moramo omeniti tudi dejstvo, da vsa Evropa močno spodbuja gradnjo velikih sončnih elektrarn na kmetijskih zemljiščih, zato so na voljo subvencije za investitorje na javnih razpisih, ki naredijo takšne projekte še bolj donosne in privlačne za investitorje, ki imajo primerna zemljišča na voljo.
